Kapucinski samostan Celje

Celjski Kapucinski Samostan

Celjski kapucinski samostan, poznan tudi po cerkvi sv. Cecilije, je pomembno duhovno središče, ki se ponaša z dolgo in bogato zgodovino. Kapucini so se v Celju naselili na pobudo lokalnih meščanov, ki so se želeli vrniti k pravi katoliški veri. Njihova misija v Celju se je začela zgradnjo cerkve, ki je bila posvečena 14. novembra 1615.

Zgodovina in pomen

Kapucini so na Slovensko prišli leta 1600 in se hitro vključili v širjenje božje besede, predvsem preko pridig in spovedovanja. Čez leta je samostan postal znan po svojem spovednem središču, ki ga obiskuje mnogo vernikov, še posebej na praznik Marije Angelske, 2. avgusta.

Duhovne dejavnosti

Bratje kapucini v Celju nudijo različne duhovne aktivnosti, kot so spovedovanje, duhovne vaje in molitvene skupnosti. Imeli so pomembno vlogo tudi pri obredih v bližnjih župnijah, kjer z veseljem ustrežejo potrebam lokalnih duhovnikov.

Obisk in sodelovanje z lokalno skupnostjo

V samostanu so vy majhna skupina ostalih redovnikov, ki se vsakodnevno posveča duhovnim opravilom in obredom. Pomembna je tudi prisotnost bratov na posebnih dogodkih, kjer sodelujejo z različnimi lokalnimi družbenimi in duhovnimi organizacijami, vključno s skavti.

Duhovnost in tradicija

Kapucini v Celju sledijo tradiciji sv. Frančiška Asiškega in se trudijo uresničevati zasnovo preproste, duhovne in službene življenjske poti. Bratje pogosto organizirajo posebne molitve in pobožnosti, ki so zasnovane tako, da bi vernike povabile k duhovnemu razmisleku in k repenju.

Aktualni programi in aktivnosti

Trenutno v samostanu delujejo štirje bratje, ki so aktivni v skupnosti. Njihova prizadevanja segajo od rednih maš in duhovnih srečanj do posebnih duhovnih misij. Krepitev duhovnosti je v središču njihovega poslanstva.

Vseživljenjsko učenje in misije

Kapucini v Celju ne gredo samo za duhovnim, temveč tudi izobraževalnim poslanstvom, saj nudijo tečaje, duhovne vaje in podporo mladim v njihovem duhovnem razvoju.

Zadnje misli

Kapucinski samostan v Celju se danes ponosno opira na svojo dolgo tradicijo in duhovno poslanstvo, s srcem pa se odvija življenje, ki skuša obogatiti slehernega obiskovalca, tako v duhovnosti kot v skupnosti.