Cerkev Svetega Gregorja na Dobravici, del župnije Ig, ima bogato zgodovino in arhitekturno dediščino. Natančno leto gradnje ni znano, vendar se zdi, da njeni začetki segajo v zadnje desetletje 15. stoletja. Cerkev je pomemben del lokalne skupnosti in je znana po baročni arhitekturi, ki vključuje bogato oblikovano vhodno fasado in zvonik.
Spoštovana legenda pravi, da je nekdaj na mestu cerkve stala kapelica, posvečena Sv. Gregorju. Legenda govori o grofici, ki se je ob padcu s konja zaobljubila, da bo zgradila cerkev, ko se ji bo noga pozdravila. Obnova in gradnja cerkve sta sicer pričakovali prispevek lokalnih prebivalcev in gosposke.
Danes cerkev predstavlja tridelno arhitekturo z dolžino 16 m, širino 9,60 m in višino približno 10 m. Zvonik je prizidan k prezbiteriju in ima tipično baročno streho. Različna okna dodajajo cerkvi svetlobo, pri čemer so prisotna pravokotna ter polkrožna okna.
Notranjost cerkve vključuje prezbiterij s kamnitim glavnim oltarjem iz leta 1764, ki se odlikuje po rokokojski ornamentiki. Dva stranska oltarja, en posvečen Sv. Kozmu in Damijanu ter drugi Sv. Ignaciju Lojolskemu, dopolnjujeta cerkev. Notranje mere cerkvene ladje znašajo 9,40 m x 7,45 m, pri čemer je zadnji del podprt z dvema kamnitima stebroma.
Vaščani vzdržujejo cerkev z veliko predanostjo, izvajajo nujna popravila in se trudijo ohranjati njen značaj. Kljub skromnim finančnim sredstvom se trudijo obnavljati fasado in notranjost. Cerkev je tudi prostor za skupnostne in duhovne dogodke ter pomembno središče za vernike v okolici.
Cerkev Svetega Gregorja na Dobravici je izjemen primer kulturne dediščine, ki združuje zgodovino, umetnost in skupnost. Ob iskrenem trudu domačinov ostaja simbol lokalne identitete in duhovnosti ter mestna znamenitost, ki jo obiskovalci radi odkrivajo.