Lovska družina Tabor

Lovska družina Tabor

Lovska družina Tabor, ustanovljena leta 1946, je pomembna institucija v Občini Tabor, ki se posveča odgovornemu upravljanju z loviščem in ohranjanju narave. V prvih letih delovanja ni bilo mogoča lov, a so člani kljub temu vzpostavili temelje za kasnejši razvoj, ki vključuje organizacijo lovskih izpitov in gradnjo lovske koče, odprte v letu 1958.

Razvoj in tradicija

V letih, ki so sledila, se je Lovska družina Tabor razvila v sodobno organizacijo, ki velja za eno izmed prvih v Sloveniji z modernim lovskim streliščem. Člani družine upravljajo z loviščem, ki obsega skupno 3526 ha, med katerimi je 3374 ha lovnih površin in 152 ha nelovnih površin. Najpomembnejše vrste divjadi vključujejo srnjad, divjega prašiča in gams.

Populacija divjadi in ekosistem

Srnjad je najbolj številčna vrsta divjadi v litovskem lovišču, medtem ko prevladujoča populacija divjih prašičev izhaja iz bogastva plodonosnih drevesnih vrst v gozdovih. Hkrati se v strmih in skalnatih območjih Brložne in Krvavice nahaja kolonija gamsov, ki so se naselili leta 1907. Selitvena pot rjavega medveda prečka lovišče, ki dodatno obogati naravno dediščino območja.

Odgovornost in trajnostni razvoj

Lovstvo v sodobnem svetu zahteva stalno prilagajanje in uvajanje novih znanj ter prakso naravovarstva. Lovci bodo postali naravovarstveniki, ki aktivno sodelujejo pri zaščiti ekosistemov in prostoživečih živali. Družina Tabor se aktivno trudi za sodelovanje z lastniki zemljišč ter ostalimi uporabniki prostora, saj to zahteva medsebojno spoštovanje in razumevanje.

Ekipa

Predstavniki Lovske družine Tabor so:
- Predsednik: Bojan Šolinc
- Tajnik: Milan Šmit
- Blagajnik: Janez Rajovec

Kontaktne informacije

Za dodatne informacije lahko stopite v stik z Lovsko družino Tabor na naslovu Miklavž pri Taboru 31 a, 3304 Tabor, ali pokličete na telefonsko številko 041 335 274.

Zaključek

Lovska družina Tabor je primer odgovorne in trajnostne organizacije, ki se osredotoča na ohranjanje narave, dvigovanje ozaveščenosti o pomenu upravljanja z naravno dediščino ter aktivno sodelovanje z lokalno skupnostjo.