Lovska družina Rečica pri Laškem

Opis Lovske Družine LD Rečica pri Laškem

Lovska družina LD Rečica pri Laškem, ustanovljena leta 1946, ima bogato zgodovino in globok odnos do narave in lova. Njihovo delovanje se odvija na območju z obsežnim loviščem, ki ga skrbno upravljajo članstvo, ki je prispevalo k obnovi in razvoju divjadi v tem predelu.

Zgodovina in Razvoj

Po drugi svetovni vojni so se člani lovske družine soočili s težkimi izzivi, saj je bilo lovišče skoraj prazno. Z veliko prizadevanjem so začeli s gojitvenimi deli, kot so gradnja lovskih stez, prež in krmišč ter osvežitev divjadi. Ponosni so na zgodovinsko skrb za divjad, ki sega že od predvojnega časa, ko so skrbeli za naselitev fazanov in zajcev.

Skrb za Naravo

LD Rečica pri Laškem se zaveda pomena trajnostnega upravljanja lovišča. Obsa je 4237 ha lovišča, med katerimi je 3985 ha dejanskih lovnih površin. Njihova skrb za naravo vključuje tudi odkup opuščenih kmetij, kar pripomore k ohranjanju naravne ravnotežja in habitatov za divjad. Danes so pridobili 45 ha pašnikov na Šmohorju, kjer obdelujejo površine v korist divjadi.

Divjad in Aktivnosti

Lovska družina trenutno upravlja s številnimi vrstami divjadi. Najbolj številčna je srnjad, sledijo ji divji prašiči, ki so v nekaterih letih v prekomernem številu, kar povzroča škodo kmetom. Poleg tega se trudijo vzdrževati raznoliko ekosistem, kljub izzivom, ki jih prinaša intenzivno kmetijstvo.

Dodatni Objekti

Točka srečevanja članov je lovski dom na Šmohorju, ki ponuja čudovit razgled na Celjsko in Savinjsko dolino. Obnovljen je tudi objekt v Govcah, ki je zgodovinski prostor, povezan z rudarjenjem v preteklosti. Oba objekta nudita priložnosti za druženje in sodelovanje med člani ter organizacijo različnih dogodkov.

Sklep

Lovska družina LD Rečica pri Laškem stremi k ohranjanju divjadi in njenih habitatov, prispeva k lokalnemu gospodarstvu ter organizira aktivnosti za mlade in interesente o lovstvu. Njihova zaveza k trajnostnemu ravnanju in ohranjanju tradicije lova je osrednji del njihovih prizadevanj.