Dne 27.4.2025 sem se pri svojih 66+ letih povzpel z ne ravno gorskim kolesom iz Polhovega Gradca, Blagajev grad, po lepi cesti mimo Setnika vzpel na Črni Vrh (cesta od Setnika dalje ni več tako lepa, pa tudi položna ni).
Resda sem že po 8,87 km zagledal tablo Črni Vrh, a klanca je bilo še 3 km.
Ne vem, kaj mi je bilo, bedaku, da sem se s kolesom zagnal še v strmino od spodnje male cerkvice do zgornje, mogočnejše.
Sem prilezel gor, ampak lahko bi me že srečala pamet in bi hodil ob kolesu.
Prvič, zadnjič in nikoli več drugače kot peš.
Je pa čudovit razgled. Zdi se mi celo, da sem med 2 krošnjama prepoznal pobočje Nanosa.
Bilo pa je kar hladno, ko je bilo konec napora.
A imel sem dovolj in celo preveč za obleč. Morda me ni zeblo ravno zaradi velikih rezerv obleke: še ene hlače goretex in jakna, pa še volneni jopič, ki na goli koži pod bundo zdrži tudi zimsko burjo na Mašunu.
Zares lepi kraji in neverjetno, kje vse ljudje radi živijo. Občudujem jih.
Bil sem tudi iz Lj od Setnika čez Jernejčkov graben vse do Butajnove. Tudi tam je zadnje 3km huda strmina, in spet sem videl, da me ni nič izučilo.
Šele ko sem z Butajnove krenil dol proti cesti Horjul-Gorenja vas, se mi je kar vrtelo v glavi zaradi strmine navzdol.
Čakata me še Potrebuježev in Petačev graben. Kdo bi rekel, da je v teh soteskah kar veliko sonca.
Google
